Storitve

Dom danes razpolaga z 190 mesti v sobah različnih kategorij:

• enoposteljne nastanitvene enote:
• • 55 sob oz. 55 mest
  • 27 garsonjer oz. 27 mest
  • skupaj 82 enot oz. 82 mest
• dvoposteljne nastanitvene enote:
• • 15 sob oz. 30 mest
  • 15 garsonjer oz. 30 mest
  • skupaj 30 enot oz. 60 mest
• troposteljne sobe: 16 sob oz. 48 mest

Stanovalcem je zagotavljeno bivanje v opremljenih, vzdrževanih in ogrevanih sobah s souporabo skupnih prostorov, k temu pa seveda sodi tudi čiščenje prostorov in opreme ter pranje in likanje perila. Vse sobe v domu so opremljene s priključkom na TV preko optičnega omrežja in telefonom, sobe pa so opremljene tudi s klimatskim in prezračevalnim sistemom. Vsi domski prostori so pokriti z brezžičnim internetnim signalom. Garsonjere so opremljene s kuhinjo, in sanitarijami s tušem in WC in so praviloma namenjene samostojnim stanovalcem.

V domu se permanentno izvajajo rekonstrukcije s ciljem ohranjanja in dvigovanja bivalnega standarda.

Za izvajanje prehranske oskrbe starejših ljudi v domu je zadolžena služba prehrane, ki načrtuje obroke glede na priporočila, ki veljajo za prehrano starejših ljudi in zagotavlja stanovalcem uravnotežene obroke, optimalni energijsko hranilni vnos, varnost živil, senzorično atraktivnost in primerno nasitnost prehrane.

Na osnovi dietnega navodila, ki ga izda zdravnik, načrtuje tudi različne vrste dietnih jedilnikov.

Hrana in napitki se strežejo 3 do 5 x dnevno, odvisno od potreb oz. zdravstenega stanja stanovalca.
Služba prehrane dnevno pripravlja približno 700 obrokov za stanovalce, zaposlene in druge odjemalce.

Stanovalcem se zagotavlja najvišja raven varnosti in kakovosti živil oziroma prehrane po načelih sistema HACCP.

Storitve za zunanje uporabnike:

• malice
• pečenje raznih vrst mesa (npr. odojek ...)
• priprava raznih enolončnic
• slaščice (npr. kremna rezina ...)
• pecivo (npr. pite, zavitki, štruklji, krofi ...)

Služba zdravstvene nege in oskrbe se pri svojem delu ravna po načelih zdravstvene nege in sicer celovita oskrba in usmerjenost k stanovalcu z upoštevanjem njegovih individualnih želja in potreb. Dom deluje po sodobnih metodah z upoštevanjem novih spoznanj s področja geriatrije in gerontološke zdravstvene nege, ki temeljijo na vzpodbujanju in ohranjanju čim večje samostojnosti stanovalcev ter krepitvi njihovega zdravja. Zdravstveno nego izvajajo skladno z merili za razvrščanje stanovalcev po zahtevnosti zdravstvene nege. V domu imajo urejeno tudi zobozdravstveno ambulanto.

Zdravstvena nega in oskrba je usmerjena v:

• fizično pomoč, oskrbo in varstvo
• zdravstveno nego
• zdravstveno rehabilitacijo in delovno terapijo
• dodatne storitve
• • frizerske storitve (striženje, trajna ondulacija, barvanje, britje, ...)
  • pedikerske storitve
  • prevozi z osebnim avtomobilom
  • spremstvo bolničarke ali medicinske sestre

Zunanji sodelavci:
Splošna ambulanta:
Zdravstveni dom Sevnica
Izbrani zdravnik:
Jurij Pesjak, dr. med., spec. druž. med.

Zobozdravnica:
Tjaša Božič, dr. dent. med.
Zobozdravnica prihaja v dom enkrat do dvakrat mesečno.

Zdravnik specialist psihiater:
Daniel Lajlar, dr. med., spec. psihiater
Specialist psihiater prihaja v dom enkrat mesečno.

Del službe zdravstvene nege in oskrbe je tudi fizioterapija, katere naloge so vzpostavljanje, izboljševanje in vzdrževanje telesnih ter duševnih zmogljivosti stanovalcev. Obravnava akutna stanja, poškodbe ter kronične bolezni, način dela pa je individualna obravnava vsakega stanovalca.

Fizioterapija izvaja rehabilitacijske programe ali posamezne storitve s področja:

• kinezioterapije
• elektroterapije
• termoterapije
• hidroterapije
• ponovne vertikalizacije
• učenja transfera
• respiratorne fizioterapije
• protibolečinske terapije

Delovna terapija je v domu organizirana kot del službe zdravstvene nege in oskrbe. Je priznana zdravstvena veja, ki posamezniku omogoča, da kljub omejenim fizičnim in psihičnim sposobnostim lahko opravlja zanj pomembne naloge in uresničuje karseda popolno vlogo v vsakdanjem življenju. Delovna terapija v domu povezuje tako zdravstveno kot socialno področje in kot taka predstavlja vez med zdravstvenim in socialnim delom s stanovalci. Delovna terapija pomembno vpliva na kakovost bivanja stanovalcev, krepi njihovo samostojnost pri ohranjanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti na funkcionalnem, psihičnem, kulturnem, duhovnem in socialnem področju in s tem posredno krepi splošno zdravstveno stanje in samospoštovanje ter odpravlja socialno izoliranost. Program je prilagojen posamezniku oz. skupini, z namenom ohranjanja njihove identitete, grajenja pozitivne samopodobe in aktivnega preživljanja prostega časa.

Delo delovne terapije posega na tri področja človekovega delovanja - skrb za samega sebe, delo in produktivnost ter prosti čas in je usmerjeno predvsem v:

• skrb stanovalcev zase
• dnevne aktivnosti
• gibalne dejavnosti (jutranja telovadba, športne igre ...)
• okoljske dejavnosti z doživljajskimi elementi (gibanje na prostem)
• prostočasne in socializacijske dejavnosti (nastopi, zabave, pikniki, prireditve, praznovanja, izleti, medgeneracijsko druženje, ohranjanje starih običajev, ...)
• aktivnosti v enoti za stanovalce z demenco (terapija z živalmi, bazalna stimulacija, muzikoterapija, miselna terapija, aromaterapija, ...)
• vodenje dela interesnih skupin na pevskem, športnem, bralnem in pogovornem področju, v skupini za družabne igre
• aktivnosti drobnih terapevtskih tehnik (šivanje, pletenje, kvačkanje, vezenje, ...)
• aktivnosti drobnih kreativnih tehnik (ustvarjanje z različnimi materiali in tehnikami)
• vodenje dela domske knjižnice (vsak dan od 12. do 13. ure)
• dejavnosti po izbiri stanovalcev:
• • delavnica pisanja z roko - vsako prvo sredo v mesecu ob 10.00 uri
  • športna ura - torek ob 13. uri
  • literarna ura - vsako zadnjo sredo v mesecu ob 10. uri
  • kuharska ura - vsako drugo sredo v mesecu ob 13. uri
  • pevska ura - petek ob 13. uri
  • molitvena urica, od ponedeljka do petka - ob 16.00 uri
  • molitev z duhovnikom - ob petkih ob 10.00 uri
  • domske prireditve in rojstnodnevna praznovanja

Za duhovno oskrbo stanovalcev skrbi duhovnik Župnije Loka pri Zidanem Mostu, g. Janez Furman.

Socialno delo v domu je najprej usmerjeno v svetovanje pred sprejemom v dom, ko v prvih kontaktih prosilci in njihovi svojci prejmejo informacije za sprejem, ob tem pa se pogovorijo o individualnih značilnostih in potrebah vsakega posameznika. To je osnova za oblikovanje njemu primernega bivanja in oskrbe ter za vključevanje v domsko življenje in razne interesne dejavnosti v njem s ciljem, da bi bil prehod v novo obliko bivanja hiter, preprost in za stanovalca predvsem čim prijetnejši. Predano osebje se trudi, da bi v njihovi sredini vsak nov stanovalec čim prej začutil varnost in sprejetost.

S svetovalnim delom pomaga socialna delavka stanovalcem pri premagovanju njihovih osebnih ali socialnih stisk in težav, posreduje pri urejanju medsebojnih odnosov med stanovalci, ureja premestitve znotraj doma oziroma pomaga pri premestitvah v drug dom.

Socialna delavka stanovalcem svetuje in jim nudi pomoč pri urejanju upravnih zadev ter uveljavljanju socialno varstvenih pravic, kot so na primer pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravice iz zdravstvenega zavarovanja, pravice po Zakonu o socialnem varstvu in druge.

V Trubarjevem domu upokojencev je precej pozornosti namenjeno tudi delu s svojci stanovalcev, zato socialna služba že v krajšem času po sprejemu stanovalcev organizira informativno srečanje, na katerega povabijo njihove svojce. Na srečanju jih direktor, socialna delavka in vodja zdravstveno negovalne službe seznanijo z najpomembnejšimi informacijami o domu in življenju v njem, odgovorijo na njihova vprašanja in si zabeležijo morebitne pripombe, pohvale ali predloge.

Socialna delavka je za pomoč in svetovanje pri zadevah, ki se tičejo življenja v domu, seveda na voljo tudi svojcem stanovalcev.

Socialna služba organizira in po strokovni plati vodi izvajanje prostovoljnega dela v domu in sicer v obliki individualnega druženja prostovoljcev s stanovalci, pomoči stanovalcem pri gibanju in sprehodih v domski park, delovanja medgeneracijskih skupin za samopomoč in drugih prostočasnih dejavnosti.

Socialna služba pri svojem strokovnem delu sodeluje z drugimi domovi, s centri za socialno delo, občinami, bolnišnicami, društvi in drugimi kompetentnimi sogovorniki.